Korca – I FEEL ALPS

Korca je prijazna agencija in lokalni specialist za aktivnosti na Veliki planini, izlete, bivanja in doživetja, specializirana za neodvisne popotnike in manjše skupine.

I feel Alps je slogan Korca agencije, ker čutimo alpsko planino in smo do te čudovite narave odgovorni. Zaupajte nam svoje želje in poskrbeli bomo za vaš nepozaben obisk Velike planine.

Eno redkih, še delujočih visokogorskih pastirskih naselij v Evropi, kjer se še danes srečate s tradicionalno kulturo tamkajšnjih pastirjev. Prostrani pašniki s kravami, prečudovite lesene pastirske koče, razgledi na Kamniško-Savinjske Alpe in magični sprehodi v vseh letnih časih – vse to in še več je Velika planina.

Doživite z nami lepote kulturne dediščine Slovenije z vodnikom pastirjem in spoznajte življenje na planini na prav poseben način.

Človek je bil na Veliki planini navzoč že v prazgodovinskem času, na kar opozarjajo arheološke najdbe. Pastirji pa so planino naselili v srednjem veku, na kar opozarja najdeni in raziskani tloris do sedaj najstarejše najdene pastirske koče iz 16. stoletja, ki je po merah in obliki skoraj identičen s sedanjo »Preskarjevo bajto«.

»Preskarjeva bajta«, ki stoji na robu planšarskega naselja na Veliki planini, se s svojo značilno ovalno streho, do tal pokrito s šinklni (skodlami), brez oken in vrat in dimnika ter s kamnitimi lopniki, že od zunaj razlikuje od sosednjih modernejših koč. Bajta, takšna kot je sedaj, je bila postavljena po koncu druge svetovne vojne, kajti nemški okupatorji in domobranci so v zimi 1944/1945 požgali vse pastirske koče na planini, vključno s kapelico Marije Snežne, postavljene leta 1938 po načrtih arhitekta Plečnika. Kapelica je bila ponovno postavljena 1988 po predlogi velikega ljubitelja Velike planine arhitekta Kopača.

Med etnografske značilnosti Velike planine pa poleg pastirskih koč in raznovrstnih lesenih izdelkov za vsakdanjo rabo (žlice, noži, zajemalke različnih oblik, šprudle, ogrinjala za zaščito pred dežjem itd.) sodijo tudi trniči, to je posušen hruškasto oblikovan sir.

Na Veliki planini se je v zimi 1931-1932 pričela nova oblika zimskega turizma, tako imenovano »bajtarstvo«, to je najem pastirske koče v času, ko se na planini ni pasla živina. Prvi najemnik in začetnik je bil Rajko Gregorc.

Leta 1963 je podjetje Ljubljana transport odkupilo tuje deleže pri investiciji za izgradnjo nihalke na Veliko planino, ki je bila predana svojemu namenu 13. septembra 1964. Leta 1966 sta se podjetju pridružila hotel Šimnovec in gostišče Zeleni rob, podjetje pa ju je dokončno odkupilo dve leti kasneje. Kmalu zatem se je pričelo tudi širjenje smučišča s postavitvijo novih vlečnic.

Tako je danes Velika planina letno in zimskošportno središče z gondolsko žičnico, dvosedežnico, vlečnicami, gostišči in planinskimi domovi ter zasebnimi turističnimi kočami, zgrajenimi po vzoru pastirskih stanov.